Vsako leto se ob dnevu žena, ki se ga praznuje 8. marca, pojavljajo prispevki, ki zadevajo različne tematike enakopravnosti žensk v družbi. Večinoma se tako piše o nasilju nad ženskami in reproduktivnih pravicah, predvsem pravici do splava. V zadnjem času pa se vedno bolj izpostavlja tudi ženske kvote v poslovnem, in tudi političnem, svetu, glede katerih se krešejo mnenja njihovih zagovornikov in nasprotnikov.
Kaj sploh so kvote?
Za boljše razumevanje mehanizma ženskih kvot je najprej potrebno razumeti sam princip delovanja kvot. Mnogi razumejo spolne kvote kot prisilo, vračanje v neke preživete socialistične čase, vendar pa je potrebno kvote razumeti širše. Kot pravita prof. dr. Milica Antić Gaber in asist. dr. Irena Selišnik so spolne kvote mehanizem, s katerim je mogoče v relativno kratkem času, tam, kjer je proces vzpostavljanja enakosti spolov počasen, doseči določen napredek oz. omogočiti hitrejše vzpostavljanje ravnovesja obeh spolov na določenem področju (v izobraževanju, zaposlovanju, politiki, gospodarstvu itn.).
Pri nas najbolj poznamo spolne kvote v politiki, s katerimi se srečujemo ob vsakokratnih volitvah. Zaradi pravila kvot tako v slovenskem parlamentu sedi 22 poslank, v prejšnjem mandatu pa je bilo v parlamentu kar rekordnih 31 poslank. Na zadnjih evropskih volitvah pa se je zastopanost spolov uravnotežila, slovenske interese tako zastopajo štiri poslanke, Tanja Fajon, Ljudmila Novak, Romana Tomc in Irena Joveva, ter štirje poslanci, Milan Zver, Klemen Grošelj, Milan Brglez in Franc Bogovič.
Ženske na vodilnih položajih
V Sloveniji v upravah in nadzornih svetih podjetij sedi le pet odstotkov žensk. Zato v Združenju Manager preučujejo predlog, ki bi spolne kvote prinesel tudi v slovensko gospodarstvo in s tem uravnotežil zastopanost spolov. Kvote v gospodarstvu zagovarja tudi prof. dr. Danica Purg, direktorica in dekanja Poslovne šole Bled.
Večjo zastopanost žensk v podjetjih zagovarja tudi Svetovni gospodarski forum. Melanie Seier Larsen, partnerka in izvršna direktorica v svetovalni družbi Boston Consulting Group kot razloge za manjšo zastopanost žensk na vodstvenih položajih navaja spolne stereotipe, ki se pojavljajo pri kadrovanju, pretežno moško okolje, ki obdaja odločevalce in predvsem materinstvo, ki je na splošno največji razlog pri nazadovanju kariere pri ženskah.
Vedno več raziskav pa dokazuje, da podjetja s spolno uravnoteženim vodstvom oz. menedžmentom dosegajo boljše poslovne rezultat, prav tako pa so ženske na vodilnih položajih učinkovitejše pri ustvarjanju prihodkov iz naložb. To dokazuje podatek, da družbe, ki so jih (so)ustanovile ženske, ustvarijo 78 odstotkov prihodkov iz naložb, medtem ko družbe, ki so jih ustanovili moški, iz tega naslova ustvarijo samo 31 odstotkov prihodkov.
Dobre slovenske prakse
V Sloveniji pa imamo kar nekaj dobrih praks, ki potrjujejo uspešnost žensk na vodstvenih položajih. Zelo odmeva na primer zgodba Ize Login, ki je s partnerjem ustanovila uspešno podjetje Outfit7, ki sta ga nato prodala vlagateljem iz Azije. Tudi najstarejši avto-moto klub v Sloveniji, Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) sedaj že drugi mandat vodi Lucija Živa Sajevec, ki je pri svojem delu zelo uspešna, kar dokazuje tudi z nazivom Mlada menedžerka 2019. Med Slovenci najbolj znana podjetnica pa je nedvomno Tanja Skaza, ustanoviteljica in od nedavnega bivša direktorica podjetja Plastika Skaza, ki bo sedaj svoje moči združila z že omenjeno najbogatejšo Slovenko Izo Login.